AKTUALNO

Začelo se je pred 40. leti 

Nenapisane življenjske norme nas obvezujejo, da obletnicam, ki se končujejo na »0« največkrat pripisujemo posebno pozornost, pa naj bo to pri obletnicah  rojstva ali obletnicah delovanja društev, ustanov, posebnih dosežkov in podobno. Tudi v našem društvu je bilo tako, saj smo v letošnjem letu obeležili 40 let delovanja.

Priprave na samo prireditev so segale že v zimske mesece. Okvirni načrt  praznovanja je bil  kmalu izoblikovan. Pripravljen je bil tudi idejni načrt za brošuro. Stremeli smo predvsem za tem, da bo dogodek praznovanja skromen in hkrati bogat v smislu prikaza vsega doseženega, obogaten s kulturnim programom domačih izvajalcev in pester v smislu ponovnega druženja.

Dan po praznovanju občinskega praznika, se je v petek, 17. junija v dvorani Kulturnega centra v Litiji odvijala naša prireditev, ki jo je vodila Aleksandra Mavretič. Aleksandra je bila povezovalka prireditve že pred 10 leti in tudi ob dogodku otvoritve novega doma, zato ji je utrip našega društva dobro znan. Že v uvodu je poudarila, da je zgodba o razvoju našega društva dobra zgodba. Zgodba, ki nas uči, kako se dobro dela, kako se ljudem pomaga in olajša vsakdanje življenje.

Več o razvoju, delovanju in poslanstvu društva je v nadaljevanju povedal dolgoletni predsednik Bogomir Vidic. Pred svojim izvajanjem  je navzočim predlagal minuto molka v spomin za nedavno umrlim dolgoletnim predsednikom Zveze delovnih invalidov Slovenije Dragom Novakom. V svojem govoru je že v začetku  izpostavil, da je druženje in pomoč sočloveku ena od vrlin, ki nas postavlja nad druga živa bitja. Pomoč nemočnemu sočloveku, med katere uvrščamo tudi invalide, pa je še toliko pomembnejša.  V kolikšnem obsegu ter kakovosti se pomoč izvaja, pa je odvisno od več dejavnikov. V prvi vrsti so vedno zanesenjaki, ki jim je to delo častno. V oporo so jim vsekakor lokalni voditelji, sistemi na državni ravni, donatorji, sponzorji in drugi. Ocenil je, da je naše društvo deluje dokaj uspešno, saj je razvoj in napredek prepoznaven na treh osnovnih dejavnostih, kot so socialno področje, šport in rekreacije ter gospodarstvo. Predvsem na področju gospodarstva je pomembna izgradnja sodobnega balinišča, odkup starega doma in izgradnja novega. Poudaril je tudi pomen ustanovitve obeh podjetji, ki delujeta v okviru društva, to je Socialno podjetje, ustanovljeno leta 2016, in Invalidsko podjetje, ustanovljeno leta 2019. Obe podjetji delujeta na območju obeh občin, z osnovno dejavnostjo urejanja prostora in objektov. Z ustanovitvijo sta bila dosežena oba željena cilja, to je zaposlovanje invalidov in težje zaposljivih iskalcev zaposlitve ter izboljšanje materialne osnove za delovanje društva.

Osrednja govornica prireditve je bila Lijana Lovše, podžupanja Občine Litija. Ni naključje, da je vodstvo društva prosilo podžupanjo za slavnostno govornico, saj je vsa leta opravljanja svoje funkcije velika podpornica društva in močna vez med društvom in lokalno skupnostjo.  Že v uvodu se je vrnila tja v ustanovno leto 1982 in ocenila, da so bili ustanovitelji društva neke vrste vizionarji, saj so vedeli, da je povezovanje invalidov nujno potrebno zato, da bodo kot ranljiva skupina lažje reševali svoje težave in da je potrebno izpostavljati in zagovarjati načelo enakih možnosti in enakopravne obravnave ter se zavzemati za pravice invalidov v družbi. Poudarila je, da je v letih delovanja članstvo močno poraslo in da je danes eno večjih v Sloveniji. V tem obdobju se je izmenjalo tudi nekaj predsednikov in vsak je pustil sledi in odtise, ki predstavljajo drobne kamenčke v mozaiku 40 letnega dela. Največji odtis in sledi, ki se še nadaljujejo, pa je pripisala sedanjemu predsedniku Bogomirju Vidicu. Ocenila je, da so dobri rezultati tudi odraz tega, da zna prisluhniti človeku in razume težave invalidov iz lastne izkušnje in je hkrati dokaz, da si lahko uspešen in ustvarjalen tudi če si drugačen. Za prizadevnost pri vodenju društva predvsem pa njegovo osebno zavzetost pri gradnji novega doma, je predsednik v letu 2021 prejel priznanje Župana Občine Litija. Pohvalila je tudi organizacijo in delovanje obeh podjetji ter da je društvo z zaposlitvijo invalidov dokazalo, da se obnaša družbeno odgovorno in prispeva k večji vključenosti invalidov v družbo. Pohvalila je tudi vključevanje članov v aktivnosti, ki se izvajajo v skupno dobro na področju obeh občin in ob koncu izpostavila še nerešeno skupno nalogo, da postanemo »Občina po meri invalidov«.

Sledil je pozdravni nagovor podpredsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije Ivana Kostrevca. Tudi on je poudaril, da smo lahko vsi člani društva ponosni na dosežene uspehe delovanja, na dolgoletni poti od skromnih začetkov pa vse do zavidljive ravni v današnjih dneh. Še posebej je izpostavil pomen prostovoljstva in se zahvalil vsem članom, ki so pripravljeni sooblikovati društvo in nameniti svoj prosti čas v dobrobit vseh. Pohvalil je dosedanje delo in zaželel veliko uspehov v prihodnje in poudaril, da  dosedanji uspehi ne zagotavljajo napredka, ki nam bi bil dan sam po sebi.  Zanj se je potrebno prizadevati kot vsa leta doslej.

Sledil je kulturni program v katerem so sodelovali učenci Osnovne šole Litija, enote s prilagojenim programom, dramski igralec Konrad Pižorn - Kondi, plesalci društvene skupine Bizonke&Bizoni ter harmonikarica Zoja Rokavec.

Kot se ob takih obletnicah in prireditvah spodobi, so bila v nadaljevanju podeljena priznanja društvu, občinam in posameznikom. Zveza delovnih invalidov Slovenije je podelila priznanje Medobčinskemu društvu invalidov občin Litija in Šmartno pri Litiji za uspešno delovanje. Zveza je nadalje podelila priznanje tudi predsedniku Bogomirju Vidicu za dolgoletno uspešno vodenje društva. Društvo pa je podelilo priznanje Zvezi delovnih invalidov Slovenije in obema občinama, Litiji in Šmartno pri Litiji, za podporo pri razvoju in delovanju društva ter svojim petim članom, prostovoljcem,  za osebni prispevek pri delovanju društva. Priznanja so prejeli:  Vera Bric, Ferdinand Kunstelj, Ana Mohar, Milan Pribanič in Mojca Bajc. 

Sledile so čestitke vabljenih gostov. Čestitali so vodstvu društva in vsem članom za uspešno delovanje ter željo po uspešnem delu tudi v bodoče.

Nismo pozabili omeniti nastopa Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Litija, ki ga vodi Marjana Kolar. Celotno prireditev so pričeli s pesmijo Ne damo se in jo zaključili s tremi pesmimi: Hodil po gozdu sem, Prijateljstvo nekaj velja in Lepo je biti muzikant. Hvala jim, ker so s pozitivno energijo in veselo pesmijo pričeli in končali našo prireditev, ki se je nadaljevala s pogostitvijo in druženjem v avli Kulturnega centra.

Da je prireditev po naši oceni in oceni  gostov in ostalih navzočih uspela, se moramo zahvaliti vsem govornikom, nastopajočim in povezovalki programa. Za družabni del in pogostitev pa iskrena hvala Kavarni in okrepčevalnici pri mostu, našim prostovoljcem, ki so ves čas pomagali pri pripravi in strežbi in ne nazadnje vsem tistim članicam, ki so poskrbele, da se je druženje popestrilo s sladkimi dobrotami. Iskrena hvala tudi cvetličarki Petri za donacijo cvetja.

Zahvala velja tudi udeleženkam torkovih delavnic, ki so pripravile skromna darila za vabljene goste, predvsem pa Mateji in Danici, ki sta v avli centra pripravili razstavo izdelkov. Najlepša hvala tudi naši članici Marjani Prettner za finančni prispevek k pogostitvi.

Vsi udeleženci prireditve so ob odhodu domov prejeli brošuro, ki jo je društvo izdalo ob tem jubileju. Brošure so še vedno na voljo na sedežu društva.

20220617_180905.jpg

Mešani pevski zbor Društva upokojencev Litija

DSC_0092.JPG

Dobitniki priznanj: Vera Bric, Ferdinand Kunstelj, Ana Mohar,

Milan Pribanič in Mojca Bajc

 

 

Pravica do invalidnine za telesno okvaro

Invalidnina za telesno okvaro  ne sodi več med pravice, določene z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Njeno urejanje se prenaša v predpise s področja varstva invalidov. Dokler pa ti predpisi ne bodo uveljavljeni, ste bili od 1. 1. 2013 upravičeni do invalidnine samo, če je telesna okvara nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Z dnem 7. 8. 2021 je pričel veljati Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2J), ki spreminja obstoječo ureditev na način, da lahko zavarovanci od 7. 8. 2021 dalje pridobijo pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, pri čemer se pri pripravi izvedenskih mnenj do uveljavitve novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89).

Za več informacij sledite spodnji povezavi.

https://www.zpiz.si/cms/content2019/pravice-do-invalidnine-za-telesno-okvaro

S 1.1.2019 se začne uporabljati Zakon o osebni asistenci (ZOA), ki ureja pravico do osebne asistence in način njenega uveljavljanja, z namenom omogočiti posamezniku oziroma posameznici z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi na vseh področjih življenja enake možnosti, večjo neodvisnost, aktivnost in enakopravno vključenost v družbo, skladno z določbami Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS-MP, št. 10/08).

 
Od 17. marca je v veljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona starševskem varstvu in družinskih prejemkih kateri določa za invalide, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu pravico do oprostitve plačila letne dajatve, pomoč pri nakupu letne vinjete 2B. 
 
Upravičenci (po 9. členu Zakona o dajatvah za motorna vozila) za oprostitev plačila letne dajatve lahko uveljavljajo za osebna vozila z motorjem moči do vključno 150 kW, ter za osebna vozila, prilagojena za prevoz oseb na invalidskem vozičku brez omejitve moči, pod pogojem, da se vozila uporabljajo za prevoz:
• oseb z najmanj 80% telesno okvaro ali 80% vojno invalidnostjo ali oseb pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ugotovljena najmanj 60% telesna okvara ali 60% vojna invalidnost,
• oseb, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih,
• oseb z zmerno, težjo ali težko duševno ter najtežjo telesno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in
• otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo do 18. leta starosti oz. do 26. leta starosti, če se šolajo.
 
Invalid je za vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, v primeru nakupa letne vinjete upravičen do enkratne pomoči, v višini razlike nad ceno letne vinjete, ki je določena za drugi cestninski razred A.
 
O pomoči pri nakupu letne vinjete 2B bodo odločali centri za socialno delo. 
Sprejet predlog Zakona o socialnem vključevanju invalidov
 
Zakon nadomešča Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in omogoča boljše pogoje za življenje invalidov v družbi.
 
Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so ob objavi zapisali: "S tem zakonom bomo nadomestili Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983 in zaokrožili zakonodajo na področju invalidskega varstva s ciljem zagotavljanja neodvisnega življenja invalidov v skupnosti. Na tem področju so pomembni še že sprejeti zakoni, kot so: Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in  Zakon o osebni asistenci".
 
Zavezanci za dohodnino, ki bi želeli del dohodnine (do 1 %), ki jim je odmerjena za tekoče leto in za nadaljnja leta (do preklica oziroma vložitve nove zahteve) nameniti našemu društvu, lahko izpolnijo »Zahtevo za namenitev dela dohodnine«. V njej navedete, komu želite darovati dohodnino, katero nato Davčni urad nakaže oz. preusmeri Društvu namesto v proračun države.
 
Če se boste vi, vaš sorodnik, znanec, sosed… odločili, pokličite v Društvo in poslali vam bomo obrazec. Obrazec pa si lahko natisnete tudi sami (obrazec se nahaja spodaj).
 
Pri izpolnjevanju obrazca vam lahko pomagamo v Društvu. 
 
 
Izpolnjen obrazec lahko oddate na Društvu ali Davčnem uradu.
 
 

Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije je bil ustanovljen na podlagi treh zakonov (Zakon o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu RS, Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter Zakon o javnih skladih).

 

13. oktobra 2014 je pričel veljati Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila, ki prvič doslej invalidom daje pravico do (skoraj) brezplačnih tehničnih pripomočkov in prilagoditev vozil. Gre za veliko pridobitev za invalide, saj bo marsikomu omogočen dostop do pripomočkov, ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju.