Invalidi s statusom po tem zakonu bodo imeli pravico do nadomestila za invalidnost v višini seštevka denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. S tem Slovenija sledi določbam Konvencije o pravicah invalidov, ki jo je leta 2006 sprejela Organizacija združenih narodov, Slovenja pa jo je ratificirala leta 2008. Sledi se tudi odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2007, ki ugotavlja, da je socialna država, kar Republika Slovenija vsekakor je, dolžna s pozitivnimi ukrepi zagotoviti težkim invalidom možnosti za dostojno življenje. Ti invalidi imajo tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, saj brez pomoči druge osebe ne morejo opravljati osnovnih življenjskih potreb.
MDDSZ še dodaja, da se z novim zakonom širi tudi krog invalidov, ki so jim po tem zakonu priznane pravice. Poleg oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in najtežje gibalno oviranih oseb, bodo do pravic po novem upravičene tudi:
- osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, ki jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje,
- osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in
- gluhoslepe osebe.
Najpomembnejša novost, ki jo prinaša zakon, so storitve socialnega vključevanja oz. podporne storitve, in sicer:
- usposabljanje za samostojno življenje,
- vseživljenjsko učenje,
- bivanja s podporo,
- storitve za starejše invalide.
"Storitve bodo invalidi plačevali z vrednotnicami.
Z razvojem storitev socialnega vključevanja bo Slovenija sledila Konvenciji o pravicah invalidov. Storitve socialnega vključevanja je potrebno še razviti in preizkusiti v praksi.
Nabor storitev bo do konca leta 2019 pripravilo ministrstvo v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo.
Vir: MDDSZ